Ljudje smo nenehno izpostavljeni hrupu, zato je naša potreba po umiku od le-tega, ko smo doma, povsem razumljiva. V nadaljevanju smo strnili nekaj informacij o tem, kdaj lahko naši sosedje povzročajo hrup in kdaj ne.

Kdaj mora vladati mir?

Še posebej v večstanovanjskih poslopjih morajo stanovalci biti pozorni na to, da ne povzročajo prekomernega hrupa, ki bi utegnil motiti sosede.
Hrup in kršitve povezane z njim ureja in sankcionira Zakon o varstvu javnega reda in miru. Ta določa kazen v višini od 83 do 209 evrov za kršitelje, ki med 22.00 in 6.00 na nedovoljen način motijo mir in počitek ljudi s hrupom (če pri tem ne gre za nujne intervencijske ali vzdrževalne posege).

Kako pogosto lahko prirejamo zabave?

Teoretično lahko prirejamo zabave tako pogosto, kot to želimo sami, seveda pa te po 22.00 ne smejo motiti miru in počitka sosedov. To pomeni, da moramo po 22.00 stišati glasbo in govoriti pridušeno, najbolje pa je, da zapremo okna in vrata in tako poskrbimo za to, da s hrupom ne motimo sosedov. Neke vrste izjema je le silvestrovo, čeprav zakonsko to ni posebej opredeljeno, a za to noč se predpostavlja, da je večina ljudi po 22.00 še budna.

Moteč hrup iz naslova uporabe nepremičnine

Nekateri viri hrupa, kot so na primer nočno tuširanje in splakovanje straniščne školjke ali hoja v visokih petah, ki pogosto povzročajo slabo voljo sosedov, izvirajo iz uporabe nepremičnine in ne predstavljajo prekrška. Za prekršek prav tako ne velja pasji lajež ali oglašanje drugih domačih živali, saj ne gre za namerno povzročanje prekomernega hrupa. Prijava laježa je možna le, če obstaja sum mučenja ali zanemarjanja živali.

Kaj lahko storimo, če sosedje povzročajo preveč hrupa ter motijo naš mir in počitek?

Hišni red in pogovor s sosedom

Lastniki stanovanj v večstanovanjskih poslopjih običajno sprejmejo hišni red, v katerem po navadi najdemo tudi določila o dovoljenem in nedovoljenem hrupu. Določila hišnega reda o hrupu so pogosto celo ostrejša od določil veljavne zakonodaje. Predlagamo, da se seznanite s temi določili, prav tako pa predlagamo se najprej z lepo besedo obrnete na soseda, ga opozorite na moteč hrup in poskušate najti skupno rešitev.

Prijava kršitve Zakona o varstvu javnega reda in miru

Če vaši sosedje med 22.00 in 6.00 povzročajo nedovoljen hrup lahko o tem obvestite policijo in sprožite postopek o prekršku.

Tožba zaradi prekomernega hrupa

Prekomeren hrup ureja tudi sosedsko pravo, stvarnopravni zakonik pa določa, da mora lastnik svojo nepremičnino uporabljati tako, da drugim ne povzroča prekomerne škode (govorimo o t. i. prepovedani emisiji).

Lastnik nepremičnine mora pri uporabi svoje nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati:

  • vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna
  • ali vzroke, ki povzročajo znatnejšo škodo.

Nadalje je še določeno, da je brez posebnega pravnega naslova prepovedano kakršnokoli motenje s posebnimi napravami.

Če vaši sosedje ta določila kršijo, lahko zoper njih vložite tožbo, s katero zahtevate tako prenehanje trenutnega vznemirjanja kot tudi prepoved nadaljnjega vznemirjanja.
Če vam je zaradi ravnanj sosedov nastala škoda, pa lahko z odškodninsko tožbo od njih zahtevate tudi povrnitev škode. To področje ureja obligacijski zakonik, ki določa, da je tisti, ki drugemu povzroči škodo, to dolžan povrniti. Iz navedenega je mogoče sklepati, da lastnik odškodninsko odgovarja, če svojo nepremičnino uporablja tako, da drugim povzroča prekomerno škodo (npr. prekomeren hrup).

Naš nasvet

Svetujemo vam, da se s sosedom, ki povzroča hrup, najprej poskušate pogovoriti. Sosedje hrup včasih povzročajo nehote ali pa se ne zavedajo, da z njim motijo nekatere sosede. V primeru, da s sosedom ne najdete skupnega jezika imate še vedno možnost podati prijavo policiji ali vložiti tožbo zaradi prekomernega hrupa.

 

Preberite si še več nasvetov

Turistični aranžmaji – kaj morate vedeti

Če se na dopust ne boste odpravili v lastni režiji, ampak ste se odločili za kak turistični aranžma, vam bodo prišle prav naslednje informacije vam bodo prišle prav.

Kadar se počutite oškodovani s strani zavarovalnice

Je kar dosti primerov kjer zavarovalnica ne želi povrniti škode zavarovanca. Zato smo za vas pripravili par nasvetov kaj lahko storite v podobnih slučajih.

Nezadovoljstvo z opravljeno storitvijo

Skoraj vsakemu izmed nas se je že kdaj zgodilo, da s kupljeno storitvijo nismo bili zadovoljni. V tem primeru morate poznat vaše pravice.