Hrup pri sosedih

Kdaj mora vladati mir?

Še posebej v večstanovanjskih poslopjih morajo stanovalci biti pozorni na to, da ne povzročajo prekomernega hrupa, ki bi utegnil motiti sosede.
Hrup in kršitve povezane z njim ureja in sankcionira Zakon o varstvu javnega reda in miru. Ta določa kazen v višini od 83 do 209 evrov za kršitelje, ki med 22.00 in 6.00 na nedovoljen način motijo mir in počitek ljudi s hrupom (če pri tem ne gre za nujne intervencijske ali vzdrževalne posege).

Kako pogosto lahko prirejamo zabave?

Teoretično lahko prirejamo zabave tako pogosto, kot to želimo sami, seveda pa te po 22.00 ne smejo motiti miru in počitka sosedov. To pomeni, da moramo po 22.00 stišati glasbo in govoriti pridušeno, najbolje pa je, da zapremo okna in vrata in tako poskrbimo za to, da s hrupom ne motimo sosedov. Neke vrste izjema je le silvestrovo, čeprav zakonsko to ni posebej opredeljeno, a za to noč se predpostavlja, da je večina ljudi po 22.00 še budna.

Moteč hrup iz naslova uporabe nepremičnine

Nekateri viri hrupa, kot so na primer nočno tuširanje in splakovanje straniščne školjke ali hoja v visokih petah, ki pogosto povzročajo slabo voljo sosedov, izvirajo iz uporabe nepremičnine in ne predstavljajo prekrška. Za prekršek prav tako ne velja pasji lajež ali oglašanje drugih domačih živali, saj ne gre za namerno povzročanje prekomernega hrupa. Prijava laježa je možna le, če obstaja sum mučenja ali zanemarjanja živali.

Kaj lahko storimo, če sosedje povzročajo preveč hrupa ter motijo naš mir in počitek?

Hišni red in pogovor s sosedom

Lastniki stanovanj v večstanovanjskih poslopjih običajno sprejmejo hišni red, v katerem po navadi najdemo tudi določila o dovoljenem in nedovoljenem hrupu. Določila hišnega reda o hrupu so pogosto celo ostrejša od določil veljavne zakonodaje. Predlagamo, da se seznanite s temi določili, prav tako pa predlagamo se najprej z lepo besedo obrnete na soseda, ga opozorite na moteč hrup in poskušate najti skupno rešitev.

Prijava kršitve Zakona o varstvu javnega reda in miru

Če vaši sosedje med 22.00 in 6.00 povzročajo nedovoljen hrup lahko o tem obvestite policijo in sprožite postopek o prekršku.

Tožba zaradi prekomernega hrupa

Prekomeren hrup ureja tudi sosedsko pravo, stvarnopravni zakonik pa določa, da mora lastnik svojo nepremičnino uporabljati tako, da drugim ne povzroča prekomerne škode (govorimo o t. i. prepovedani emisiji).

Lastnik nepremičnine mora pri uporabi svoje nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati:

Nadalje je še določeno, da je brez posebnega pravnega naslova prepovedano kakršnokoli motenje s posebnimi napravami.

Če vaši sosedje ta določila kršijo, lahko zoper njih vložite tožbo, s katero zahtevate tako prenehanje trenutnega vznemirjanja kot tudi prepoved nadaljnjega vznemirjanja.
Če vam je zaradi ravnanj sosedov nastala škoda, pa lahko z odškodninsko tožbo od njih zahtevate tudi povrnitev škode. To področje ureja obligacijski zakonik, ki določa, da je tisti, ki drugemu povzroči škodo, to dolžan povrniti. Iz navedenega je mogoče sklepati, da lastnik odškodninsko odgovarja, če svojo nepremičnino uporablja tako, da drugim povzroča prekomerno škodo (npr. prekomeren hrup).

Svetujemo vam, da se s sosedom, ki povzroča hrup, najprej poskušate pogovoriti. Sosedje hrup včasih povzročajo nehote ali pa se ne zavedajo, da z njim motijo nekatere sosede. V primeru, da s sosedom ne najdete skupnega jezika imate še vedno možnost podati prijavo policiji ali vložiti tožbo zaradi prekomernega hrupa.